Tema: Zgodovina tišine

»Nekoč so ljudje iz zahodnega sveta okušali globino in slasti tišine. Menili so, da je pogoj za zbranost, posluh za samega sebe, meditacijo, molitev, sanjarjenje, ustvarjanje; predvsem so jo imeli za notranji prostor, iz katerega izhaja beseda.«

»Danes je težko najti tišino, vendar po avtorjevem mnenju glavna težava ni – kot bi morda najprej pomislili – silovitost kravala v urbanih prostorih, saj sodobna mesta niso nič hrupnejša od tistih v 19. stoletju.«

»Za nekaj ur imamo v lasti tišino, če že ne počitka. (...) Ker sem nezadovoljen z vsemi in nezadovoljen s seboj, bi se prav rad odkupil in se malce ponašal s tišino in samotnostjo noči.«

»Implicitno pove, da se tišine učimo, saj ne pride sama od sebe.«

»Učenje tišine je toliko pomembnejše, ker je tišina element, s katerim se oblikujejo velike stvari. (...) Govor je, ravno nasprotno, vse prepogosto umetnost zatiranja in odlaganja mišljenja, ki je na delu izključno v tišini.«

»Tišina je ključ za odklepanje novih načinov osnovnega mišljenja«